»A to mate mošt?« velikokrat slišimo na kakšni predstavitvi našega ciderja. In to povsem z razlogom. Slovenija je bogata z narečji in prav tako ima pijača iz fermentiranega jabolčnega soka tako znaten nabor imen.
Za fermentirano alkoholno pijačo iz jabolk v Sloveniji uporabljamo več poimenovanj kot so mošt, tolkec, tokovc, bunkovc, žvižgovc jabček ipd., ki so značilna za različne slovenske pokrajine in so pretežno lokalnega – deželnega značaja.
Na deželi je vedno bilo veliko jabolk in fermentacija jabolčnega soka je naraven proces, če jabolčni sok pustimo neobdelan. Tako se je pijača pojavila prav povsod po Sloveniji, vendar je ostala v kleteh kmetov, z njo se ni trgovalo ali nadgrajevalo njeno kvaliteto v produkt, ki bi imel tržen potencial. Mošt, tolkec, bunkovc, jabček ipd. se je največkrat spilo doma ali pa pustilo, da iz njega nastane jabolčni kis. V vsakem primeru je to slovenska tradicionalna pijača.
Uradno slovensko ime za fermentirano alkoholno pijačo pridelano iz jabolčnega soka, ki jo najdete v SSKJ, je jabolčnik. Po našem mnenju je beseda jabolčnik za to alkoholno pijačo problematična, saj znaten delež ljudi dojema besedo jabolčnik kot jabolčni sok, torej brezalkoholno pijačo, ali le kot mirno jabolčno vino, ne pa širše, kot različne različice produktov iz fermentiranega jabolčnega soka (z dodatkom jabolčnega soka, peneče, z dodatkom CO 2 ipd.). Kajti ta pijača je po svetu zelo širokega spektra in dopušča ogromno možnosti za izvedbo. V praksi je ta beseda (jabolčnik) po različnih regijah Slovenije različno razumljena. Če bi na primer organizirali Slovenski dan jabolčnika, bi večinski delež obiskovalcev pričakoval jabolčni sok in bi na tem dogodku bilo veliko razočaranih otrok, mi pa bi ponujali alkoholno pijačo.
V tujini je ista pijača poznana pod imeni cider ali cidra oziroma drugih izpeljankah istega korena in predstavlja celotno široko kategorijo te pijače. Izpeljanko tega korena uporablja večinski del jezikov:
- Španija in Portugalska: cidra,
- Francija: cidre,
- Italija in Litva: sidro,
- Poljska: cydr,
- Latvija: sidrs,
- Finska: siderii,
- USA: hard cider,
- Romunija: cidru ter
- Anglija, Slovaška, Švedska, Nizozemska, Danska, Norveška, Avstralija in druge: cider, torej tako germanske, kot slovanske dežele.
Ta beseda in njene izpeljanke so dobro prepoznane v tujini, imajo zelo dober sloves, svojo tržno publiko in panogo proizvodnje, ki je samostojna in se ne zateka k primerjavam z ostalimi skupinami pijač. Tržišče in popularnost ciderjev v tujini trenutno raste, vse več je cider festivalov in tekmovanj, pojavile so se skupine strokovnjakov, raziskovalne skupine, vzpostavilo se je več izobraževanj za pommelierje (kot je sommelier za vina) ipd. Beseda cider je za naše razmere tudi problematična, saj je tujka.
Nobena rešitev za poimenovanje v Sloveniji zato trenutno ni idealna in tako med potrošniki kot proizvajalci vlada določena stopnja zmede. Zelo podpiramo uporabo starih lokalnih imen (ki res ne smejo v pozabo!), vendar potrebujemo poenoteno ime za celotno Slovenijo.
Pridelovalci si z navedbo imena cider na steklenici zagotovijo prepoznavnost med tujci, turisti in osveščenimi potrošniki, ki pod imenom cider natančno vedo, kaj se v steklenici skriva.
Prav tako mlajši pivci poznajo mednarodno poimenovanje in jim je bližje kot označba jabolčnik. Nismo navdušeni nad uporabo tujke in se zavedamo, da je ta problematika še odprta, vendar za nas Primorce je beseda cider trenutno edina možnost poleg besede zveze “jabolčno peneče vino”, saj besedo jabolčnik Primorci razumemo kot jabolčni sok.
Kot je dejal pokojni Aleš Germovšek na Posvetu salona sadnih vin leta 2022:
»Razveseljivo je, da se na trgu pojavljajo tržno orientirani - kraft pridelovalci s široko paleto različnih stilov ciderjev. Pridelovalce jabolčnikov, tako klasičnih mirnih kot karboniziranih in penečih, je potrebno povezati z namenom izvajanja skupne promocije, nastopov na trgu izvajanja izobraževanj za vse deležnike v verigi ter razvoja same panoge.
V Sloveniji je naš potrošnik zmeden in ne razume dobro kaj se skriva za različnimi poimenovanji. Na primer, na Koroškem je tradicionalno poimenovanje mošt, ki pa na Štajerskem ne asociira takoj na jabolčnik. Posledično se potrošnik ne odloča za nakup in je previden, ker meni, da gre za neznane novosti, se zateka k stereotipom. S tega stališča je potrebno izrazoslovje poenotiti. Za naše tržne pridelovalce je zato priporočljivo, če že ne nujno, da steklenico označijo z imenom cider.«
